Mahnič: Poslanke in poslanci s podeželja ne bodo več izvoljeni v DZ

Kot so danes na novinarski konferenci pojasnile Lucija Tacer iz Svobode, Meira Hot iz SD in Tina Brecelj iz Levice in Vesne, predlagajo začetek postopka spremembe 80. člena ustave, ki opredeljuje sestavo in volitve v DZ. Na ravni Slovenije bi oblikovali 18 volilnih enot in v vsaki od teh volilnih enot bi volivci volili po pet predstavnikov v parlament, pri čemer bi imeli možnost preferenčnega glasu.

Odločili so se za uvedbo relativnega preferenčnega glasu, kar pomeni, da bo posameznik lahko glasoval za konkretno kandidatko ali kandidata na listi, s čimer bo njegov glas hkrati štel tudi za listo, lahko pa bo še vedno glasoval tudi samo za listo.

Kot je spomnila Tacer, je bil v zelo podobni obliki predlog vložen že v minulem mandatu in gre za predlog, ki ga je takrat predstavila NSi. "V prejšnjem mandatu so glasovali proti svojemu predlogu, zdaj smo ocenili, da je to res najbolj državotvoren korak, ki ga lahko naredimo, da na začetku mandata poskusimo s tem predlogom, ki je bil v bistvu na desni strani prepoznan kot dober. Takrat so se iskali raznorazni izgovori, da se ga ni podprlo, zdaj pa imajo ponovno priložnost," je dejala Tacer.

"Če bo predlog dober, ga bomo podprli," je bil jasen Todorović in izpostavil, da zanje ni noben problem dejstvo, da so ga pripravili v opoziciji. Napovedal je, da so pripravljeni tudi na usklajevanje ali morebitne dopolnitve podrobnosti, s katerimi se morda ne bi strinjali, a načeloma Resnica uvedbo preferenčnega glasu podpira, je dejal.

V SDS menijo, da bi uvedba preferenčnega glasu pri volitvah poslancev v DZ in ukinitev okrajev pomenili centralizacijo države, je v današnji izjavi v DZ dejal poslanec SDS Žan Mahnič. Glede na politično sliko parlamenta pa tudi dvomi, da bo v tem mandatu sprejeta ta ali kakršnakoli sprememba volilnega sistema.

Mahnič je spomnil, da v SDS zagovarjajo kombinirani volilni sistem. Uvedba preferenčnega volilnega glasu in ukinitev okrajev, kar predlagajo v opoziciji, pa po njegovi oceni pomeni, da "tudi kratkoročno, ne samo dolgoročno, poslanke in poslanci s podeželja ne bodo več izvoljeni v DZ".

 Spremembe volilnega sistema so sicer tema, ki bi jo lahko odprli. "Vendar ne s takšnimi enostranskimi potezami," je bil kritičen.

Mahnič sicer meni, da predlog spremembe ustave ne bo dobil zadostne podpore. Kot je namreč spomnil, tudi NSi v prejšnjem mandatu ni podprla takega predloga. "Skupaj imamo 37 poslancev, se pravi, da to ne bo šlo čez in to vlagajo čisto brez veze," je dejal Mahnič. Nato pa je dodal, da v opoziciji to delajo zato, da bo ustanovljena ustavna komisija, "da bo eden od njihovih poslancev zasedel mesto predsednika te ustavne komisije".

Ob tem pa dvomi, da bo v tem mandatu sprejeta kakršnakoli sprememba volilnega sistema.

NSi so v odzivu na nov poskus opozicijske trojice za spremembo ustave, s katero bi uvedli 18 volilnih enot in relativni preferenčni glas na državnozborskih volitvah, navedli, da je za spremembo volilne zakonodaje še čas. 

"V NSi se v tem trenutku ukvarjamo predvsem s ključnimi problemi države - pretočnostjo prometa, previsokimi davki, dostopnostjo do zdravstvenih storitev, skoraj 800-milijonskim minusom v državnem proračunu itd.," so navedli v NSi.